Obvezna uvedba šolnine v Sloveniji

Vsaj tako mislijo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so v poročilu za leto 2012 zapisali, da naj Slovenija uvede šolnine, dvigne starost upokojevanja in olajša odpuščanje.

Do tega zaključka so prišli zaradi prevelike razlike v primerjavi med najuspešnejšimi  članicami OECD glede na bruto domači proizvod.

 Je uvedba šolnine smiselna?

Pa poglejmo, kaj pridobimo in kaj izgubimo z uvedbo šolnine.

Prednosti

Obvezna Uvedba Šolnine

Podpiraš uvedbo šolnine?

1. Zaradi boljšega finančnega stanja bi lahko fakultete več denarja vlagale v kakovost študija.

2. Študentje bi imeli več interesa po hitrem zaključku študija.

3. Država bi se znebila študentov, ki se vpisujejo zaradi statusa.

Slabosti

1. Omejimo možnost izobraževanja tistim, ki nimajo finančne podpore.

2. Študent brez finančne podpore lahko pregori. Ista težavo imajo študentje v Nemčiji, ki že sedaj poleg rednega študija v popoldanskem času delajo. Časa za študij praktično ni, razen ponoči namesto spanja.

3. Kakovost študija ni nujno zagotovljena, najprej naj sistem poskrbi, da bo več predavateljev in profesorjev, ki imajo prakso iz podjetij.

4. Šolnina zavira kreativni del izobraževanja, študent naj študira in se ne sme obremenjevat s finančnim stanjem.

5. Manj ob študijskih dejavnosti zaradi premalo časa študenta.

Mnenja so deljena, kljub temu je večina proti šolninam v Sloveniji, po zadnjih podatkih tako misli tudi novi minister Žiga Turk. Verjetno bi z obveznimi šolninami res rešili en del financiranja izobraževanja s strani države a se tukaj pojavi vprašanje učinkovitosti celotnega sistema izobraževanja, ki je usmerjen v bolonjski proces. Ta namreč podpira redno delo preko domačih nalog. Je to namen študija, da ne podpira samostojnost študenta?

Resnica pa je verjetno takšna, da popolnega sistema nikoli ne bo in nikoli ne bomo zadovoljni. Treba se bo prilagoditi, ne glede na razmere.

 

Naloge

V splošnem pomenu je naloga zadolžitev, ki ima točno znan cilj, pot do cilja pa ni nujno znana. Kljub temu, da ima beseda naloga širši pojem, jo najprej povežemo s šolskim sistemom izobraževanja. V srednji šoli in na fakulteti so najbolj razširjene seminarske naloge, kasneje, ob zaključku študija, pa diplomske, magistrske in doktorske naloge.
Diplomske, magistrske in doktorske naloge.

Značilnosti nalog

1. Seminarske naloge – pri teh nalogah gre za prvi stik z raziskovalnim pristopom. Za seminarske naloge je značilen krajši obseg (do 25 strani) s poudarkom na lastnem delu. Bolj kot odkrivanje novosti je pomembno, da se študent nauči iskati po literaturi in logično sestavljati ugotovitve ter na takšen način utrditi svoje znanje za določeno področje. Zaradi vse boljše informacijske tehnologije (gradiva na internetu) se v praksi pojavlja preveč prepisovanj in premalo lastnega dela.

2. Diplomske naloge – so nadgradnja seminarskih, kjer je največ poudarka na lastnem raziskovalnem delu. Pri diplomskih nalogah je zato sistematični pristop še toliko bolj pomemben, saj študent hitro izgubi pregled nad pisanjem in vsebinskim bistvom. Pred začetkom pisanja si študent postavi hipoteze, ki jih v nalogi zavrže ali potrdi. Pri diplomskih nalogah je treba pregledati bistveno več literature kot pri seminarskih nalogah. Obseg diplomske naloge znaša od 45 do 65 strani, v nekaterih primerih tudi več.

3. Magistrske naloge – z uvedbo bolonjskega študija se danes magistrske naloge bistveno ne razlikujejo od diplomskih nalog.

Pisanje naj bi potekalo lažje, saj ima študent izkušnje tako s pisanjem seminarskih kot diplomskih nalog. Od študenta magistrskega študija se pričakuje raziskava, povezana s problemi iz prakse.

4. Doktorske naloge – ime za te naloge, ki se v izobraževanju uporablja, je doktorska disertacija. Tako kot samo izobraževanje naj bi doktorska disertacija predstavljala vrhunec akademsko-raziskovalnega študija. Edino, kar šteje pri tej nalogi, je raziskava še ne obdelane tematike oziroma problema. Od študenta doktorskega študija se pričakuje poleg ozke specializacije tudi splošna razgledanost.

Pri agenciji LPI.SI izvajamo lektoriranje in oblikovanje za vse omenjene naloge. Povprečen čas za lektoriranje znaša 2 dni, za oblikovanje pa 1 dan od potrditve naročila. Pri magistrskih in doktorskih nalogah zaradi obsega tudi kakšen dan več.

Za vsa vprašanja smo na voljo vseh 7 dni v tednu na info@lpi.si in na 040/128-543