Obvezna uvedba šolnine v Sloveniji

Vsaj tako mislijo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so v poročilu za leto 2012 zapisali, da naj Slovenija uvede šolnine, dvigne starost upokojevanja in olajša odpuščanje.

Do tega zaključka so prišli zaradi prevelike razlike v primerjavi med najuspešnejšimi  članicami OECD glede na bruto domači proizvod.

 Je uvedba šolnine smiselna?

Pa poglejmo, kaj pridobimo in kaj izgubimo z uvedbo šolnine.

Prednosti

Obvezna Uvedba Šolnine

Podpiraš uvedbo šolnine?

1. Zaradi boljšega finančnega stanja bi lahko fakultete več denarja vlagale v kakovost študija.

2. Študentje bi imeli več interesa po hitrem zaključku študija.

3. Država bi se znebila študentov, ki se vpisujejo zaradi statusa.

Slabosti

1. Omejimo možnost izobraževanja tistim, ki nimajo finančne podpore.

2. Študent brez finančne podpore lahko pregori. Ista težavo imajo študentje v Nemčiji, ki že sedaj poleg rednega študija v popoldanskem času delajo. Časa za študij praktično ni, razen ponoči namesto spanja.

3. Kakovost študija ni nujno zagotovljena, najprej naj sistem poskrbi, da bo več predavateljev in profesorjev, ki imajo prakso iz podjetij.

4. Šolnina zavira kreativni del izobraževanja, študent naj študira in se ne sme obremenjevat s finančnim stanjem.

5. Manj ob študijskih dejavnosti zaradi premalo časa študenta.

Mnenja so deljena, kljub temu je večina proti šolninam v Sloveniji, po zadnjih podatkih tako misli tudi novi minister Žiga Turk. Verjetno bi z obveznimi šolninami res rešili en del financiranja izobraževanja s strani države a se tukaj pojavi vprašanje učinkovitosti celotnega sistema izobraževanja, ki je usmerjen v bolonjski proces. Ta namreč podpira redno delo preko domačih nalog. Je to namen študija, da ne podpira samostojnost študenta?

Resnica pa je verjetno takšna, da popolnega sistema nikoli ne bo in nikoli ne bomo zadovoljni. Treba se bo prilagoditi, ne glede na razmere.